V temle zapisu sem bom moral vrniti malo nazaj v času (to se človeku zgodi, če v blog ne piše redno). Omenil sem že, da se eno slovensko podjetje loteva gradnje montažnih zidanih hiš, a sem takrat sumil, da bova midva z Jelko začela graditi, preden bodo oni zagnali posel. To podjetje je Masivna pasivna (tule je njihova spletna stran, ki zaenkrat še ne deluje, nekaj več o njih pa je moč prebrati na Facebooku). Ker se je najino pridobivanje gradbenega dovoljenja zavleklo, ker se je izkazalo, da je projektant, ki nama je delal projekt za izvedbo, eden izmed lastnikov Masivne pasivne, in ker se je njihovi prvi stranki nekaj zapletlo pri urejanju gradbenega dovoljenja, pa je gradnja z njimi postala mogoča – in tudi privlačna.
Prvi del privlačnosti je sam način gradnje. Izdelajo namreč natančne načrte, po katerih v proizvodni dvorani sezidajo zidove ter vanje vstavijo (cevi za) napeljave in slepe okvire za okna. Nato zidove naložijo na tovornjak, prepeljejo na gradbišče, postavijo na ustrezna mesta ter v prostore med njimi vstavijo armaturo in jo zalijejo z betonom. Končni rezultat naj bi bil prav tak kot pri klasični gradnji, le da so zidovi zaradi boljših pogojev dela lahko narejeni bolj natančno, gradnjo pa ima manj možnosti ovirati vreme. To prav gotovo je korak naprej pri tehnologiji gradnje – morda celo prvi korak na poti k temu, da se gradnja zidanih hiš postavi ob bok drugim sodobnim industrijskim dejavnostim. Kajti če se zidovi zidajo v proizvodni dvorani, si je zlahka predstavljati tudi, da jih zidajo roboti, ki jih računalnik samodejno vodi na podlagi načrtov – kot sodobni proizvodnji pritiče. Zaradi tega je Masivna pasivna precej kul – lahko celo začetnica revolucije pri gradnji zidanih hiš. Imam pa občutek, da samega rezultata njihov način gradnje prav dramatično ne izboljša (če jih primerjamo s sposobnim klasičnim gradbincem), in tudi strošek je zaenkrat verjetno primerljiv s klasično gradnjo, saj se zidovi v proizvodni dvorani res zgradijo laže in hitreje, a bolj podrobno načrtovanje in prevoz na gradbišče zahtevata dodaten napor. Verjamem sicer, da se bodo tudi pred robotizacijo (če bo do nje kdaj prišlo) z utečenostjo postopka pojavili prihranki, sploh pri tipskih hišah – h katerim se Masivna Pasivna itak namerava usmeriti (verjetno so do taistih ugotovitev prišli ponudniki lesenih montažnih hiš, ki zato ravnajo enako).
Drugi del privlačnosti Masivne pasivne je v tem, da hišo zgradi na ključ. To pomeni, da se na začetku natančno zmenimo, kakšna naj bi hiša bila – od osnovnih načrtov do modela kljuk na vratih; nato pa prelitje s papirja v opeko v celoti prevzame Masivna pasivna in se stranki s tem ni treba obremenjevati. Tudi s pridobivanjem subvencije Eko sklada se ukvarjajo oni, tako je tveganje, da je ne dobijo, njihovo. Mislim, da je njihova gradnja na ključ še malo bolj ključasta, kot pri lesenih montažnih hišah, saj začnejo pri temeljni plošči, kanalizaciji in odvodnjavanju ter končajo pri svetilih in ureditvi pasu okrog hiše (leseni montažniki imajo navado izpustiti vsaj temeljno ploščo, verjetno pa še kaj). Začetna ponudba, ki so nama jo pripravili, je vsebovala vse, kar je potrebno za dobro delujočo pasivno hišo, in je bila zelo blizu najinih želja. Vključena sta bila že vrhunski prezračevalni sistem ter pametno upravljanje žaluzij in ogrevanja, sicer pa so bili sestavni deli kakovostni a ne prestižni. Gradnja na ključ mi je zelo všeč, ker me najbolj skrbi prav prelivanje hiše s papirja v opeko z vsemi umazanimi in živce kravžljajočimi podrobnostmi ter morebitnimi smotanimi ljudmi, ki te podrobnosti izvajajo. Masivni pasivni pa dodatno pristaja, ker se lepo sklada z montažnim načinom gradnje, saj podrobnejše načrtovanje, ki ga montažna gradnja zahteva, zelo prav pride tudi pri gradnji na ključ, kjer je potrebno vnaprej natančno poznati stroške (no, ali pa vsaj koristno, da gradbinec stranki za vsak slučaj ne zaračuna preveč, ker je menda pri klasični gradnji na ključ pogost pojav). To je nekaj, do česar so leseni montažniki že prišli, pri zidani gradnji je pa po moji vednosti vsaj pri nas novost.
Po vsem napisanem bi bralec lahko sklepal, da sva se odločila za Masivno pasivno. A žal se je zataknilo pri ceni oziroma njeni neusklajenosti z najinimi finančnimi zmožnostmi. Kot sem že zapisal, izkušnje drugih graditeljev pravijo, da se hiša, kakršno želiva, da zgraditi za kakih 1.000 EUR/m2, za kar recimo, da si lahko privoščiva. To številko sta potrdila tudi izračun najinega nadzornika in moj lasten, pri katerem sem po internetu poiskal in seštel cene posamičnih delov hiše. Ob prvem srečanju z Masivno pasivno so nama povedali, da se njihove cene gibljejo od 1.050 do 1.300 EUR/m2. Spodnja meja tega razpona bi bila sprejemljiva, žal pa so nama naračunali okrog 1.170 EUR/m2 (brez odštetja subvencije, ampak tudi onih 1.000 EUR/m2 je mišljenih tako). Bralca naj na tej točki opozorim, da je bila ta cena ponujena za najino hišo v takratni situaciji in če tudi sam razmišlja o gradnji z Masivno pasivno, naj se nanjo ne opira preveč. Mislim, da je cena v primerjavi z lesenimi montažnimi in skeletnimi hišami ugodna, pri tem da je po mojem mnenju zidana hiša zaradi večje toplotne stabilnosti in morda trajnosti boljša. Vseeno pa sva se (po kar nekaj cincanja) odločila, da bova gradila v lastni režiji. Bistven razlog je prav gotovo, da dodatnega denarja pravzaprav nimava (oziroma ga potrebujeva za opremo hiše). Poleg tega cena Masivne pasivne vključuje znanje o pasivni gradnji, ki sva ga precej pridobila že sama, pa tudi projektant ga je vključil v načrte. Malo naju je pa zmotilo še tehnološko in poslovno tveganje, ki bi ga prevzela kot njihovi prvi stranki – sicer verjamem, da so sposobni in pošteni (spoznati sem imel priliko vse tri lastnike podjetja in se mi zdijo precej fejst fantje), ampak tudi takim kdaj spodleti. Kot prvima strankama so nama sicer ponudili nekaj popusta, ki je že zajet v navedeni ceni, a glede na celotno vrednost investicije ta ni bil ravno pretresljiv. Na koncu nama je odločitev olajšal nadzornik, ki zaenkrat kaže odlične znake, da bo pomagal koordinirati gradnjo – več o tem, ko se bo kaj več zgodilo. Kar se tiče Masivne pasivne, pa lahko poročam, da so že podpisali pogodbo s prvo stranko, tako da bomo o njih bržkone še slišali.
montažne hiše iz opeke so morda novost pri nas, ni pa to slo izum.
REDBLOC – THE ONLY SYSTEM OF SOLID PREFABRICATION THAT IS ECONOMICALLY AND FLEXIBLY PRODUCED.
avstrijski roboti (in pri licenčnih tovarnah po evropi) so zelo pridni, posnetki pa nadvse zgovorni.
Res je videti, da so tile Avstrijci že danes tam, kjer bi Masivna pasivna želela biti nekoč v prihodnosti.
Ob tej priliki opažam, da je Masivna pasivna od mojega soočenja napredovala in imajo zdaj dejansko ponudbo tipskih hiš na svoji spletni strani – ki se kar ugodno primerja z lesenimi montažnimi hišami. So pa zaradi razhajanja v filozofiji delovanja podjetja izstopili trije od petih začetnih članov ekipe, kar je nekoliko sumljiv znak.
Precej skeptičen glede potresne varnosti, ker se montažni izdelek transportira na gradbišče. In prav zaradi transporta (vibracije) dvomim v kvaliteto lepljenih stikov. To ni isto, kot če na potresni mizi sezidaš takšno steno in jo potem potresno preizkusiš in dobiš certifikat.
V Avstriji in Nemčiji potresa sploh ne računajo, ker ni nevarnosti. Pri nas pa je druga stvar.