Arhiv kategorij: Tehnika

Garjavost mojega prenosnika

Tehnika

Pred dobrim mesecem sem se pritoževal nad svojim prenosnikom. Po natančni preučitvi težave in brskanju po raznih forumih sem dognal, da je bil najbrž kriv slab stik z diskom. Disk sem vzel ven in ga nazaj privil malo drugače (nič posebej prefinjenega – med privijanjem sem ga tiščal v tisto stran, za katero se mi je zdelo, da bi mu utegnila bolj prijati), kar je po vsem videzu pomagalo, vsaj za nekaj tednov.

A glej ga zlomka, zdaj me je začela zafrkavati baterija. Zadnjih nekaj dni se je bila pripravljena napolniti samo do 90 %, danes je pa mejo spustila celo na 85 %. Poleg tega se prenosnik sploh ne prižge, če baterija ni precej polna ali če ni priključen na električno omrežje. Zdajle bom baterijo popolnoma izpraznil, kar naj bi jo na novo kalibriralo. Bomo videli, če bo kaj pomagalo.

In seveda je bluetooth po čudežni oživitvi, o kateri sem poročal zadnjič, spet crknil. Juhej.

Dopolnilo:
Čudo prečudno, menda je praznjenje baterije res pomagalo. Vsaj 100 % polna se kaže, kako je s prižiganjem, pa še ne vem.

Segway

Kanada, Edmonton, Tehnika

Vozil sem se s segwayem! Tule jih sicer uporabljajo za raziskovalne namene, so se pa ravno zdajle neki tipi z enim vozili hodniku in so mi dovolili, da ga preizkusim še jaz. Sprva je občutek zelo čuden, zadeva je nekako nenaravna, vendar sem jo že po kaki minuti vožnje upravljal brez resnejših težav. In moram reči, da je zelo kul! Škoda le, da precej stane, sploh glede na ne prav hudo uporabnost.

Predstavitev, drugič

Delo, Kanada, Edmonton, Tehnika

Ker je oni dan moji predstavitvi prisostvovalo bolj malo ljudi, sem imel danes ponovitev (no, pa mogoče tudi zato, ker niso imeli nobenega drugega predavatelja za standardni petkov termin – kaj pa vem). Ne čisto ponovitev, ker sem dodal nekaj reči, na katere so me prejšnjič opomnili poslušalci, ampak skoraj. Tokrat je bilo občinstva precej več (neustavljiva privlačnost zastonj pic), vendar je bilo zadnjič dosti več vprašanj in drugih očitnih znakov zanimanja. Kar ni nenavadno – tudi jaz prej kaj vprašam, če je ljudi manj; pa tudi prejšnja predstavitev me je pripravila na nekatera vprašanja, tako da sem že vnaprej odgovoril. No, nek možak čisto v prvi vrsti je na sredi predavanja vendarle zastavil eno vprašanje, in to kar zoprno. Kar je že samo po sebi rahlo neprijetno (čeprav čisto koristno), za povrh je pa od takrat naprej vame uperjal tak zlohoten pogled, da se sploh nisem mogel zbrati. Saj bržkone je bilo čisto nenamerno, pa tudi predavanje je bilo menda v redu, vseeno pa pripetljaj ni bil najbolj zabaven.

Za predstavitev sem moral iz Excela uvoziti nekaj grafov. Pri tem sem opazil, da so deli oznak navpičnih osi odrezani. Ker se mi to do zdaj ni zgodilo, sem sklepal, da pojavu botruje hrošč, ki je bil vnešen s kako nedavno nadgradnjo Excela (ki jih pridno nameščam). Težavo sem šel raziskat na Microsoftovo stran, kjer sem ugotovil, da je ta hrošč znan že od avgusta lani, vendar mu pri Microsoftu ne rečejo hrošč in tudi ni videti, da bi ga nameravali odpraviti. Pojavi se pri širokozaslonskih monitorjih, kakršnega ima moj prenosnik. In rešitev? Hja, spremenim naj zaslonsko ločljivost v tako z razmerjem stranic 1 : 1,33. Če to naredim, je slika seveda nagravžna. Hvala lepa za tak nasvet! Pezdetje!

In še dobra novica: po zmrzali preteklih dveh tednov se je danes prav lepo otoplilo. Če bo vse po sreči, jo bom čez vikend spet mahnil v mesto in tokrat naredil kako fotko brez nevarnosti odmrznitve prstov (kajpada je pa čisto možno, da se bo jutri spet ohladilo – očitno je namreč, da tukajšnje vreme ne ve čisto, kaj s sabo).

Imenik in zemljevid

Čtivo, Tehnika

Pred kakim tednom sem tale blog dodal v imenik si.blogs (za kar se mi sicer zdi, da ni povzročilo ravno kakega hudega navala obiskovalcev – najbrž sem dolgočasen). Danes sem mu dodal še podatke o moji lokaciji, tako da bi se moral pravilno prikazati na imenikovem zemljevidu. Pri dodajanju sem si pomagal z nadvse priročnim Geo Pluginom za WordPress (WordPress je softver, ki ga uporabljam za blogovanje). Da sem našel koordinate, kjer pišem, sem si pa namestil Google earth. Program sem sicer poznal, ampak si ga do zdaj nisem nikoli temeljiteje ogledal – zdaj, ko sem si ga, moram priznati, da je precej kul. Ne dosega še ravno Eartha, je pa vsekakor korak v pravo smer (mimogrede, berite Snow Crash – je odličen).

Fotoaparat

Kanada, Edmonton, Tehnika

V soboto sem jo mahnil v West Edmonton Mall – menda največji mall na svetu. Glede na to, da me bo tja gotovo še kdaj zaneslo in da je to glavna edmontonska znamenitost, ga bom vsekakor vsekakor ob priliki poslikal, pa bom takrat še kaj več povedal o njem.

Poslikal? Ja, omislil sem si fotoaparat: Panasonic lumix DMC-FZ5. Nekoliko me jezi le, da v Kanadi stane več kot pri nas, ampak če hočem imeti od tu kake slike, sem ga moral kupiti pač tu. Glede na to, da velja, da so v ZDA fotoaparati poceni in da je Kanada blizu, me je visoka cena nekoliko presenetila, ampak se mi zdi, da tudi to o ZDA ne drži več, vsaj ne v tolikšni meri, kot je včasih. Nekaj bi se dalo sicer prihraniti z nakupom po internetu, vendar sem naletel na same zoprne trgovce, ki so bili pripravljeni poslati le na naslov, ki spada k kreditni kartici, to je pa seveda moj slovenski.

Zdaj, ko sem turistično opremljen (poleg s fotoaparatom še z zemljevidom Edmontona, ki ga do zdaj nisem uspel nikjer najti), se bom kajpada lotil ogleda mesta, a ker to še ni prišlo na vrsto, naj zaenkrat priobčim tile dve sliki (ob kliku se odpreta večji različici):

20051127KanadaEdmontonMoja_ulica
Ulica, na kateri stanujem

20051127KanadaEdmontonMoja_hisa
Hiša, v katere kleti stanujem

Pa uspelo mi je tudi najti ponudnika mobilne telefonije, ki ima dokaj kulturne cene in nima nič proti mojemu telefonu, čeprav moram pri predplačniški telefoniji še vedno plačevati dohodne klice – sliši na ime Fido in občutek imam, da je manjši od Rogersa, pa se zato malo bolj trudi.

Težave s prenosnikom

Tehnika

Pred nekaj dnevi je moj prenosnik, HP compaq nx9110, začel kazati resne znake skorajšnje crknitve. Da bi bil položaj še bolj zoprn, se ti znaki ne pojavljajo vedno (če ga bom uspel spraviti na servis, se takrat zanesljivo ne bodo; seveda se morajo na servisu najprej oglasiti na telefon, kar jim do zdaj ni uspelo). In za povrh se še zdi, da je krivec disk. Sicer sem si pred odhodom v Kanado naredil kopije vseh svojih datotek in jih celo prinesel s seboj, a hudič je, da če gre rakom žvižgat disk, bo treba tudi ponovno namestiti Windows in ostale programe, ki jih pa nimam pri sebi.

K sreči imam nameščen Acronis Trueimage, ki je zmožen narediti sliko celega diska in po morebitni zamenjavi dotičnega vzpostaviti staro stanje, vendar to pomeni, da moram zapeči 28 CDjev, kar je kajpada nadvse zabavno opravilo. Njegovo zabavnost pa še povečuje dejstvo, da mi pekač na vsakih nekaj CDjev enega zapeče neuspešno (ne vem, ali po krivdi CDjev ali pekača, ampak glede na to, da bi bila pokvaritev pekača bolj neprijetna, se Murphy kajpada nagiba k drugi možnosti).

Svetla točka današnjega zafrkavanja s prenosnikom pa je, da je bluetooth nenadoma začel delovati. Po nadgradnji firmwara pred kakim letom je namreč crknil. Ta firmware so pri HPju sicer umaknil s svoje spletne strani, niso ni mi pa uspel oskrbeti starega. Edino, kar so mi na servisu svetovali, je bilo, naj ponovno namestim Windows, kar bo najbrž pomagalo. A glede na obilico časa, ki ga imam, in na ljubezen do nameščanja Windows, me je tisti najbrž odvrnil od tega. Upajmo, da bo krasno novo stanje vztrajalo.

Beda kanadske mobilne telefonije

Kanada, Edmonton, Tehnika

Včasih si zaželim poklicati kam v Kanadi, pa tudi imeti možnost, da me pokliče kdo iz Slovenije, ne da bi to mene udarilo po žepu, se ne zdi napačna reč, tako da sem si sklenil omisliti telefon. Glede na to, da sem večino časa zdoma, se mobilec zdi najpametnejša izbira. Na to zamisel je preroško prišel že prijatelj Boštjan doma, tako da mi je posodil svoj stari ericsson T39 (ki v nasprotju z 99 % slovenskih telefonov ni zaklenjen).

Sicer sem se zavedal, da je mobilna telefonija tostran Atlantika manj razvita kot v Evropi in Aziji, ampak danes sem se s tem dejstvom prvič srečal iz oči v oči. Nič hudega sluteč zakorakam v Rogersovo poslovalnico. Prodajalec ravno neki mladenki prodaja telefon, tako da se tačas malo razgledam naokoli (ponudba razen obilice blacberryjev ni nič posebnega – to me spomni, da moram Boštjana potipati, ali je usposobil svojega blackberryja). Po kakih petih minutah prodajanja zijal me prodajalec vpraša, če imam morda le kako kratko vprašanje, ker bom on še kakih 15 minut zaposlen. 15 minut? Odvrnem, da najbrž ne, in grem na kosilo. Ko se čez slabe pol ure vrnem, si prodajalec še vedno daje opraviti s tisto mladenko. Pojma nimam, kaj sta počela. No, k sreči po nekaj minutah vendarle pridam na vrsto. Razloži mi, da imam na voljo predplačniško telefonijo, kjer so začetni stroški ~12.000 SIT in mi potem zaračunavajo tudi dohodne klice (in to ne malo), ter naročnino, kjer so začetni stroški ~10.000 SIT in mi sicer dohodnih klicev ne zaračunavajo, me pa prislijo vsak mesec kupiti 150 minut pogovorov, kar nanese ~4.700 SIT (bojim se, da so to le pogovori znotraj Rogersovega omrežja, čeprav tega nisem razčistil, vsekakor jih pa najbrž ne bi porabil niti polovice). Hm, katero od teh dveh mizernih možnosti naj izberem? Saj ne da si izdatka ne bi mogel privoščiti, ampak kot prvo je vprašanje, ali se sploh splača, kot drugo se mi zdi pa neumno plačati neprimerno več, kot taka reč stane pri nas. No, preden se odločim, sklenem ugotoviti, ali moj telefon daluje z Rogersovo kartico SIM (ni razloga, da ne bi, ampak nikdar ne veš). Prodajalec preizkusi tri kartice in njegov zaključek je, da je moj telefon zaklenjen. Hm.

Ker se mi prodajalec ni zdel ravno zgled sposobnosti, po vrnitvi v laboratorij prosim sodelavca (Kanadčana), naj mi posodi svojo kartico, da bi se prepričal na lastne oči, ali zadeva res ne deluje. Najprej mu moram pojasniti, kaj kartica SIM sploh je, potem je pa tudi s skupnimi močmi v njegovem telefonu ne najdeva. Obrnem se še na sodelavko (Kitajko), ki je z naravo kartic SIM prav dobro seznanjena in mi jo brž izroči. Malo se sicer čudi, češ, ali v Evropi tudi zaklepajo telefone, ker na Kitajskem jih menda ne, potlej se pa prepričava, da moj telefon z njeno kartico brezhibno deluje. Ta teden enkrat nameravam po nakupih v nek famozni edmontonski mall in upam, da bom tam našel kakega operaterja, ki, če že ne bo imel ugodnejših cen, vsaj proti mojemu telefonu ne bo imel nič.