Ko sem pred časom izbiral protivirusni program za domači računalnik, so pri AV Comparatives (to je spletna stran, ki se ukvarja s primerjavo tovrstnih programov) najbolje ocenili Avira AntiVir. Ker ni bil drag, sem si ga omislil in večinoma mi dobro služi. Malce sitno je le, da je nagnjen k proženju lažnih alarmov, ampak ta težava se ne pojavlja prepogosto.

Pri Jelki sem na stacionarni in prenosni računalnik namestil brezplačno različico taistega protivirusnika. Njegova edina resna slabost v primerjavi s plačljivo različico je, da ne sodeluje z e-poštnimi programi, a glede na to, da tu oba uporabljava spletno e-pošto, je to povsem nepomembno. Nekoliko nadležno je tudi, da občasno teži z reklamami za plačljivo različico, a to se da enostavno odpraviti. Postopek je opisan tule – njegova ideja je, da reklamnemu programčku (ki je ločen od protivirusnika) preprosto odvzameš pravice za izvajanje. Na taisti strani tudi piše, kako izključiti pojavljanje Avirinega logotipa ob zagonu računalnika.

Danes sem se pa bodel s še eno hibo brezplačne različice Avira AntiVira – počasnega osveževanja podatkov o virusih. To težavo opažam že kak mesec in videti je, da ima dva vzroka. Prvi je preobremenjenost strežnikov za uporabnike brezplačne različice in tu lahko le upam, da bodo pri Aviri dobre volje in jih okrepili. Drugi pa je, da program iz neznanih razlogov do strežnikov poizkuša dostopati prek IPv6 (o tem je govora denimo tule). To se zdi precej neumno, a pri Aviri težave sploh nočejo priznati, kaj šele odpraviti. Čudno. No, če počakaš dovolj dolgo, se podatki o virusih vendarle osvežijo, a precej bolj vesel bi bil, če bi tega čakanja ne bilo (in včasih ga tudi ni bilo).

Ko sem se že ravno ukvarjal s protivirusnimi programi, sem še pogledal, kaj pravi zadnje poročilo AV Comparatives. Avira AntiVir je še vedno odličen (čeravno še vedno proži preveč lažnih alarmov), najboljši pa je bil tokrat G Data AntiVirus. Licenca za en računalnik stane sicer nekoliko več kot pri Aviri, za tri računalnike je pa cenejša. Če bi kupoval danes, bi se bržkone odločil za tega. Ali pa bi si omislil brezplačni Avast! – od brezplačnih se je izkazal najbolje in tudi za plačljivimi ni bistveno zaostajal, tako da je morda še najboljša izbira. Če seveda nima kakih zoprnih muh, ki iz preizkusa niso razvidne in ki ti začno kravžljati živce, ko ga namestiš.

Če blog odprem v Internet Explorerju 8 v 64-bitni Windows Visti (na mojem službenem računalniku), se prikažeta samo naslov in zadnji zapis, vse ostalo pa manjka. V Firefoxu teh težav ni, kako je v drugih različicah Internet Explorerja, v drugih operacijskih sistemih in na drugih računalnikih, pa ne vem. Sem mislil, da je težava morda v dolžini zadnjega zapisa (verjetno je moj najdaljši) in sem ga razbil na dvoje, pa ne pomaga. Sitno.

Dopolnilo:
Zdaj se vidita zadnja dva zapisa. Očitno težava tiči nekje v orisu Camina de Santiago. Hja, če druge rešitve ne bom našel, bo treba pač počakati, da izgine s prve strani.

Še eno dopolnilo:
Težava je rešena. V zapisu je bil nek ogromen in zamotan kos HTMLja, ki se je tam znašel zaradi kopiranja besedila iz Wordove datoteke. Da je to početje nevarno, sem vedel, in sem bil previden, a očitno ne dovolj.

Včeraj sem namestil servisni paket 2 za Windows Vista. Pri tem sem malo upal, da bo to blagodejno vplivalo na bluetooth na mojem računalniku (ki ne deluje povsem popolno), saj naj bi servisni paket prinesel neke izboljšave na tem področju. Kajpak pa sem se še bolj bal, da bo povzročil kake težave. Bralcu bržkone ne bo pretežko uganiti, kaj se je zgodilo – bluetooth je crknil. Težave očitno nimam samo jaz, kake rešitve pa nisem našel, zato sem servisni paket kratko malo odstranil. Zdaj kanim počakati tri mesece, pogledati, če je na spletu zapaziti kako rešitev za modrozobe težave, in če je, servisni paket ponovno namestiti.

Mami je potožila, da ima težave z objavljanjem slik na Bloggerju. Kaj točno jo muči, sicer nisem izvedel, ker je takoj zatem odšla zdoma, sem pa vseeno poguglal, če je težava znana. Očitno je (no, ali pa je znana vsaj neka sorodna težava), samo kake dobre rešitve ni videti. To me je spodbodlo, da sem poizkusil priti do dna težavi, ki me že dolgo muči pri WordPressu – v Internet Explorerju se mi okno za izbiro slik za nalaganje z diska ne odpre. Izkazalo se je, da WordPress za nalaganje slik uporablja Flash (le kaj je tega treba?) in da ni združljiv s Flashom 10, da pa je to pri novejših različicah popravljeno (uporabljal sem WordPress 2.5.1). Odločil sem se torej nadgraditi WordPress – na 2.8 (kar je bržkone koristno tudi iz varnostnih razlogov).

Pri nadgradnji sem si nekoliko podrobneje kot navadno prebral navodila (ali pa so navodila posodobili) in zato nisem zgolj ohranil stare datoteke wp-config.php, ampak sem vanjo prenesel tudi vse nove nastavitve iz wp-config-sample.php. Napaka! Ko sem z nadgradnjo končal, sem imel v blogu namesto šumevcev (to je menda bolj pravilen izraz za šumnike) nek šmorn. Grrr!

S kar nekaj težavami sem ugotovil, da je bila podatkovna baza, ki jo uporablja WordPress, v starih časih v naboru znakov Latin 1. Nove nastavitve v wp-config.php so kot nabor določile UTF-8 in pri nadgradnji baze (ki se je zgodila ob nadgradnji WordPressa) je baza dobila ta format. A besedilo v njej je ostalo nespremenjeno, zato kajpak ni bilo prikazano pravilno. Verjetno bi bilo najbolje pretvoriti besedilo v bazi, a se mi s tem ni ljubilo ukvarjati (postopek ni videti povsem enostaven). Zato sem bazo na strežniku nadomestil z varnostno kopijo, ki sem jo naredil pred nadgradnjo, v wp-config.php zakomentiral vrstico “define(‘DB_CHARSET’, ‘utf8’);” in ponovil nadgradnjo baze (blog.mitja.ws/wp-admin/upgrade.php). Postopek je deloval in kar pošteno sem si oddahnil. Da dodajanje nastavitve nabora znakov v wp-config.php lahko povzroči težave, na WordPressovi strani sicer piše, a je ta zapis rahlo skrit. Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi na to opozorili na mestu, kjer priporočajo, naj se wp-config.php pri nadgradnji posodobi.

To je opravilo, ki zna človeka stati precej živcev – vsaj mene je. Pred dobrim letom in pol sem prišel na bistro misel, da bi na telefon prek bluetootha priklopil GPS in ga uporabljal za navigacijo. Takrat je bil to edini cenovno sprejemljiv način, saj so bili samostojni GPSi precej dražji kot danes, GPSov v telefonih pa domala ni bilo. Omislil sem si torej ustrezno napravico, vendar se je izkazalo, da na telefon namestiti potrebne programe in zemljevide ni najbolj enostavno. Ker nikakor nisem našel časa, da bi se v zadevo poglobil, sem na koncu nanjo kar malo pozabil. Zdaj sem se pa končno odločil, da tako ne gre več.

Hardver

V času nakupa sem prišel do zaključka, da je najboljša izbira i-Blue 737. Vsebuje čip MTK, ki naj bi bil po natančnosti primerljiv z bolj znanim SiRFstar III, a naj bi porabil pol manj energije. Sicer napravica daje vtis precejšnje obskurnosti in garažne izdelave. Nikjer na njej ni naveden proizvajalec in tudi iz embalaže in priročnika je nemogoče ugotoviti, da jo dela Transystem. Za polnjenje uporablja priključek mini USB (bržkone so jih ravno imeli pri roki, saj kakih podatkov po njem ni mogoče prenašati), baterija pa je kopija baterije za nekatere Nokijine telefone. Tudi o čipu MTK na internetu ni ravno bogastva informacij. A sodeč po prvih preizkusih GPS dobro deluje, kar je glavno.

Vektorski zemljevidi

Če želiš, da telefon najde pot do cilja in te vodi po njej, potrebuješ vektorske zemljevide in ustrezen program. Menda je najboljši tovrstni zemljevid Slovenije Adria Route, ki se uporablja z Garminovimi programi. Zato sem si omislil to kombinacijo. V roke sem dobil Adria Route 2.10 in Garmin Mobile XT 4.10.60. Zadevo sem namestil (sledivši priloženim navodilom, ki sicer niso najbolj enostavna), z Garminovim programom MapSource, ki se dobi v kompletu, sem na pomnilniško kartico telefona prenesel zemljevide Slovenije in zadeva je delala. Bil sem zadovoljen – prenos izbranih zemljevidov na telefon je praktičen, program na telefonu pa podoben samostojnemu GPSu, ki sem ga vajen.

Moje zadovoljstvo je trajalo, dokler nisem opazil, da se mi nekam hitro prazni baterija telefona, tudi če Garmina ne uporabljam. Brž sem ugotovil, da je težava dobro znana. Razlog zanjo je proces TSRAutoStart.exe, ki se naloži ob zagonu telefona, vstavitvi pomnilniške kartice z Garminom ali zagonu Garmina, nakar se ne odnaloži in obremenjuje telefonov procesor. Sicer se ta proces da ugonobiti, denimo s temle programom (Menu | Tools | Processes, potem pa Menu | Terminate process), vendar to ni posebej elegantna rešitev.

Nadaljnje brskanje po internetu je razkrilo, da Garmin Mobile XT 5.00.30 nevšečnost z baterijo odpravi. Vendar nadgradnje ni bilo enostavno najti – kako se do nje prikoplješ z Garminove začetne strani, še vedno ne vem. K sreči me je Google pripeljal semle. Nadgradnjo sem prenesel na pomnilniško kartico, nekaj časa sem še porabil, da sem ugotovil, da je treba pognati GarminMobleXT.sis na kartici, nakar sem novo različico preizkusil. Izkazalo se je, da je lepša, ima neberljivo majhno pisavo (to sem v nastavitvah popravil), ni več v celoti prevedena v slovenščino (kar na delovanje ne vpliva, je pa zanikrno) dela počasneje (grrr!) in še vedno nalaga TSRAutoStart.exe (zelo grrr!). A ko sem v nastavitvah (Sistem | Launch background service) tisti bedasti proces vključil in zopet izključil, ko sem izključil Garmin Online in ko sem telefon ponovno zagnal, je bila težava končno rešena. Juhej!

Ker sem bil že ravno pri delu, sem se lotil še nadgraditi zemljevid z različice 2.10 na 2.20. Nadgradnjo sem našel tule (treba je uporabiti različico za CD, čeprav telefon uporablja pomnilniško kartico, drugače se izgubi prikladnost prenašanja izbranih zemljevidov na telefon).

Za udobno navigacijo bi potreboval še držalo za telefon za v avto in razdelilnik za vžigalniški električni priključek, da je mogoče hkrati napajati GPS in telefon. Prepričan sem, da se na eBayu za majhen denar najde oboje. Pa kak dodaten zemljevid za potovanja izven Slovenije bi prišel prav.

Rastrski zemljevidi

Za navigacijo izven cest Adria Route ni uporaben. Verjetno bi bil uporaben Adria Topo, a ko sem Garminov softver ukrotil, sem si sklenil obzorja razširiti še s spopadom z drugo vrsto težav. Ja, mazohist sem. Rastrskih zemljevidov Slovenije je bilo včasih na internetu mnogo, zdaj se mi pa zdi, da jih ni več toliko. Bržkone so samostojni GPSi, ki uporabljajo vektorske zemljevide, potrebo po njih zmanjšali. K sreči sem že pred časom izbrskal rastrske zemljevide Slovenije v merilih 1 : 50.000 (imenovane A1, A2 itd.) in 1 : 25.000 (imenovane 013400, 014300 itd.) ter celo nekaj v merilu 1 : 5.000. Takšni in drugačni zemljevidi so sicer poceni na voljo pri Geodetski upravi, vendar jih dobiti ni povsem enostavno, tako da se tega zaenkrat nisem lotil.

Po vsem videzu je najboljši program za navigacijo po rastrskih zemljevidih za Symbian SmartComGPS. Brez težav sem ga namestil, se je pa zataknilo pri zemljevidih. Nikakor nisem uspel ugotoviti, v kakšnem formatu naj bi bili (v navodilih to recimo ne piše). Edino, kar sem vedel, je, da naj bi bil SmartComGPS nekako kompatibilen z OziExplorerjem, bržkone najbolj znanim programom za navigacijo po rastrskih zemljevidih.

Najprej sem tako poizkusil usposobiti zemljevide v merilu 1 : 50.000, saj so bili poleg iz slik v formatu .jpg sestavljeni iz datotek .map, ki jih uporablja OziExplorer. Te datoteke .map je SmartComGPS prepoznal, nikakor pa ga nisem uspel prepričati, da bi jih povezal s slikami. Končno sem ugotovil, da obstaja OGF2 Converter, ki slike pretvori v format .ogf2, ki SmartComGPS zadovoljijo. Pretvornik je rahlo hecen in slabo dokumentiran, a deluje. Ima recimo razdelek Expert settings (do not change), v katerem je mogoče nastaviti kompresijo slik, s čimer se program da razsuti, da se pa tudi dramatično uravnavati velikost nastalih zemljevidov.

Večji izziv so bili zemljevidi v merilu 1 : 25.000. Te so sestavljale slike v formatu .png in datoteke .tfw. Edini način za pretvorbo .tfw v .map, ki sem ga našel, je z OziExplorerjem. A to ni enostavno, saj se zemljevide z zemljepisnimi širinami in dolžinami da povezati na različne načine in programu je treba dopovedati, katerega naj uporabi. Najprej je potrebna datoteka datums.dat, v katero zapišeš spodnji vrstici in jo shraniš v mapo OziExplorerja.

SLOVENIJA,3,668,-205,472
HRVASKA,3,670,-190,490

Nato izbereš File | Import Map | All DRG Maps on a CD or in a Folder (kakšni zemljevidi so DRG, se mi mi tudi sanja ne). Pri tem je treba kot datum izbrati Slovenijo in kot projekcijo TM User Grid. Ta ima še nadaljnje nastavitve.

Latitude Origin: 0
Central Meridian: 15 E
Scale Factor: 0,99990000
False Easting: 500000,00
False Northing: -5000000,00

Opisani postopek proizvede pravilne datoteke .map, nakar je treba še z OGF2 Converterjem izdelati ustrezne slike in SmartComGPS je zadovoljen. Juhej!

Zdaj moram pa GPS samo še začeti uporabljati. Upam, da mi bo prišel prav pogosto, da bom upravičil porabo časa za njegovo usposabljanje.

Moj službeni prenosnik je Lenovov Thinkpad T61, ki je hardversko zelo soliden (ob nakupu pred kakim letom je bil celo odličen). Ima pa Lenovo grdo navado, da na svoje prenosnike namesti kopico softvera dvomljive uporabnosti, ki upočasnjuje delovanje in je nasploh pretežno škodljiv. Zaradi tega je bržkone najbolje na nov računalnik namestiti Windows brez Lenovove šare. A preden sem to ugotovil, sem na prenosnik že namestil programe, ki jih potrebujem, in vse lepo nastavil, česar nikakor nisem hotel povoziti s svežo namestitvijo Windows. Tako mi ni kazalo drugega, kot da sem se lotil odstranjevanje Lenovovih umotvorov.

Tole sem odstranil:

• Client Security – Password Manager – mislil sem, da gre za Password Manager kot del Client Security (nisem ga uporabljal, ker je nadležen), pa sem očitno odstranil kar cel Client Security, menda brez škode;
• Lenovo Registration – škodi ne, koristi pa tudi ne in živciralo me je, da sem imel v startnem meniju dva Lenovova registrationa;
• Message Center – zaenkrat mi ni sporočil še ničesar uporabnega;
• Maintenance Manager – ne zdi se, da bi delal kaj koristnega;
• Rescue and Recovery – program za delanje varnostnih kopij, pri keterem ni mogoče določiti, varnostno kopijo česa naj naredi, ni najbolj posrečen, čeravno drži, da bi se spodobilo, da bi si nekako uredil samodejno delanje varnostnih kopij;
• ThinkPad Power Manager – čisto zadovoljivo ga nadomeščajo sami Windows.

Telih treh programov pa previdno sploh nisem namestil, čeprav so mi bili ponujeni:

• ThinkVantage System Migration Assistant
• Multimedia Center for Think Offerings
• Lenovo System Toolbox

Po čiščenju se mi zdi, da prenosnik deluje malo hitreje, še vedno pa imam občutek, da bi glede na hardver lahko bil bolj poskočen (zaradi tega tudi gornja ugotovitev, da je najboljša rešitev nemastitev ‘neokuženih’ Windows). Bom vedel za prihodnje.