Grozen sem – od enih počitnih do drugih nisem uspel napisati ničesar. Jutri smo namenjeni v Maroko, od koder se bom – kot ponavadi – javljal po Twitterju. Na to pot sem se pripravil malo manj temeljito kot na Turčijo, se je pa vseeno precej veselim. En razlog za slabše priprave je res, da me maroške znamenitosti ne vznemirjajo čisto toliko, kot so me turške s spomladanskih počitnic, en pa tudi, da je o njih na voljo dosti manj literature (vsaj angleške, mogoče je več francoske). Sicer se nam obetajo kar fine reči – otroci se predvsem veselijo kopanja, jaz kulturno-zgodovinske dediščine, oboji pa kamel in puščave.