Prehrana za dolgo življenje, prvi del

Pred časom sem v zapisu o stradanju za dolgo življenje pisal o tem, kako življenje podaljšuje zmanjšan vnos kalorij. A ker mora človek vendar jesti, si danes oglejmo, kako naj – če bi rad bil zdrav in posledično dolgo živel – stori to. Pionir raziskav o povezavi med prehrano in zdravjem je bil Ancel Keyes, ki je dočakal 100 let, tako da je nekaj o dolgoživosti moral vedeti. V tem blogu smo ga srečali že dvakrat: vodil je Minnesota Starvation Eksperiment, omenjen v zapisu o zmanjšanem vnosu kalorij, in še bolj slavno The Seven Countries Study, omenjeno v zapisu o maščobah. Slednji je med drugim botrovalo Keyesovo opažanje, da ljudje v južni Italiji posebej dolgo živijo, tako da je bil možak prvi viden zagovornik sredozemske diete, z ženo pa sta napisala knjigo How to eat well and stay well the Mediterranean way. Sredozemska dieta je dandanes verjetno najbolj raziskana oblika zdravega prehranjevanja, tako da si jo oglejmo nekoliko podrobneje.

Čisto natančna definicija sredozemske diete ne obstaja, vseeno pa so ljudje dokaj složni o tem, kaj je. Človek naj bi vsak dan užival polnozrnate žitarice, zelenjavo (vključno s stročnicami), sadje, oreščke in olivno olje. Nekajkrat tedensko naj bi jedel ribe in drugo morsko hrano, še malo manj pogosto pa perutnino in jajca. Glede mlečnih izdelkov opažam razhajanja: nekateri trdijo, naj bi se uživali dnevno, drugi pa, da le nekajkrat tedensko. Najredkeje – ob posebnih priložnostih – naj bi na jedilnik prišli rdeče meso in slaščice. Največja razhajanja so glede krompirja: nekaterih ga vržejo v isti koš s polnozrnatimi žitaricami, drugi ga – skupaj z belimi žitaricami – obravnavajo podobno kot slaščice, medtem ko so tretji nekje vmes.

Tipična (a ne edina možna) prehranska piramida sredozemske diete (vir)

O učinkih sredozemske diete je bilo narejenih veliko raziskav. Dva nedavna pregleda literature kažeta, da ima koristen učinek na bolezni srca in ožilja, nekatere vrste rakov, demenco, presnovni sindrom (ki je ljubka kombinacija prekomerne telesna mase, povišane ravni nezaželenih maščob v krvi, povišanega krvnega tlaka in visoke ravni krvnega sladkorja na tešče – dejavnikov tveganja za vse živo) ter druge zdravstvene težave. Te ugotovitve so dokaj prepričljive, posebej glede bolezni srce in ožilja. Za povrh so raziskovalci ugotovili, da je sredozemska dieta učinkovita tudi ekonomsko (da ne stane več kot drugi načini krotenja zdravstvenih težav, ki jih preprečuje) in da je tudi dokaj prijazna okolju, predvsem zaradi uživanja manj mesa kot je v navadi na zahodu.

Zanimivo je, da niso najbolj prepričljive ugotovitve glede smrtnosti nasploh oziroma dolgoživosti. To je mogoče pojasniti s tem, da se je večina raziskovalcev osredotočila na konkretne bolezni in je dostikrat raziskovala njihovo pojavnost ali dejavnike tveganja zanje in ne smrtnosti – take raziskave ja namreč laže narediti. Intervencijske raziskave – take, kjer se eni skupini predpiše sredozemska dieta, drugi pa ne – so sploh problematične. Njihovi rezultati so sicer bolj zanesljivi, ker smo lahko precej prepričani, da so razlike v zdravstvenih izidih povezane z dieto in ne čim drugim, kar je z dieto le korelirano, vendar so iz praktičnih razlogov manjše in krajše, tako da med njimi bolj malo ljudi umre. Pa še en hakeljc je: če se izkaže, da je intervencijska skupina dosti bolj zdrava od kontrolne, se raziskava včasih predčasno zaključi, med drugim zato, ker se šteje za neetično kontrolno skupino izpostavljati očitno manj zdravi prehrani (čeravno večina izven raziskav to počne čisto prostovoljno). Obstaja pa tudi drugo pojasnilo za neprepričljive ugotovitve glede smrtnosti nasploh: da sredozemska dieta sicer res preprečuje umiranje za nekaterimi boleznimi, da pa to kompenzira s povzročanjem umiranja za drugimi, ki se jim raziskave niso posvetile. A glede na to, da ni videti, da bi bil do zdaj kljub velikemu številu raziskanih bolezni kdo opazil kaj takega, se ta razlaga zdi precej manj verjetna.

Upal bi si zaključiti, da sredozemska dieta blagodejno vpliva na dolgoživost, ni pa nujno najboljša možna dieta za to – je samo najbolj raziskana. Zaredi tega bom vprašanju, kako jesti, da bomo dolgo živeli, posvetil še kak zapis.

Kot ste lahko opazili, sem si privoščil trik: začel sem s krajšim zapisom, ki sem ga označil za prvi del. Moj namen je, da bi v blog kaj napisal bolj pogosto, in napisati krajši zapis je lažje, pa še smotan bom videti, če bom imel prvi del, naslednjih pa ne, česer seveda nočem. Sem zvit, kajne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.