Danes se odpravljamo na počitnice v Turčijo. Turčija je velika in polna imenitnih reči – več, kot jih lahko človek vidi med dvotedenskim obiskom, tudi če se omeji na najbolj kul. Tako bomo tokrat izpustili zahodni bolj morsko obarvani del, saj je za kopanje še prehladno, in si privoščili road trip prek Anatolije.

Z Jelko se na zadevo že nekaj časa pridno pripravljava – z ogledom parih dokumentarcev (kar zanimivih), turških fillmov (hudo melodramatičnih in domoljubnih – morda o njih kdaj rečem kaj več, ampak zdajle bom moral kmalu zbuditi dekleta) in s Turčijo povezane literature. Pa z groznim delovnim dnevom včeraj – moj je imel čez 12 ur in kakih 50 poslanih e-pisem, s katerimi sem se vnaprej maščeval za tisto kopico, ki me bo pričakala ob vrnitvi.

Kot ponavadi se bom javljal po Twitterju (če uspešno pridobim turško kartico SIM, ampak to bo kar nujno, tudi zaradi navigacije).