Zadnje leto opažam, da slabo vidim, tako da sem se spravil k okulistu. Dotični se je z mojimi opažanji strinjal: ugotovil je težave pri gledanju na blizu in na daleč, ki so pri vsakem očesu drugačne, pri enem imam pa še astigmatizem (nepravilno obliko roženice, ki ima za posledico zamegljen vid) – juhej. Kajpak je zoper to treba nekaj ukreniti. Očitna rešitev so očala (kjer obstaja milijavžent možnosti), obstajajo pa tudi druge. Kot znanstveniku pritiče, sem se šel o njih podučit v znanstveno literaturo in našel tale članek.

Glede na to, da si je Jelka privoščila lasersko operacijo oči, ki preoblikuje roženico, in je z rezultati zadovoljna, sem najprej raziskal to možnost. Mene pesti starostna slabovidnost (presbiopija), laserska oparacija pa se največ uporablja za druge težave, vendar je na voljo tudi za mojo. Operacija lahko eno oko prilagodi gledanju na daleč in drugo na blizu, lahko različnim razdaljam prilagodi zunanji in notranji del roženice, možna pa je tudi kombinacija obojega. Večina ljudi je z rezultati menda zadovoljna, prav dobrih raziskav uspešnosti pa ni. Sumim, da je razlog ta, da tovrstnih operacij ne financira javno zdravstvo, ponudnikom gre pa posel dobro in ne čutijo potrebe po raziskavah, ki bi lahko razkrile kake težave. Tudi že znanih težav je nekaj: človeku se vid z leti še vedno slabša, izvedba z različno obdelavo levega in desnega očesa poslabša prostorski vid (ki je pri meni zaradi različnosti oči sicer že itak zanič), pa vid na srednje razdalje lahko ni najboljši. Glede na vse to ter upoštevaje trajnost posega in ceno okrog 4.000 EUR, pa tudi nekaj morda ne čisto racionalnega strahu pred šarjenjem po očeh, se zaenkrat tega ne bom šel.

Naslednja operativna možnost je zamenjava očesnih leč. Ta se najpogosteje uporablja za odpravljanje sive mrene, lahko pa tudi za slabovidnost. Kot pri preoblikovanju roženice je problem gledanje na različne razdalje. Ta se rešuje z več-fokalnimi lečami (do štiri- za štiri različne razdalje), ki se menda kar obnesejo, pa tudi z različnimi lečami za levo in desno oko ter drugimi triki. Raziskujejo celo leče, katerih oblika se prilagaja potrebam podobno kot pri naravnih, vendar gre za težaven problem in uporabnih razultatov še ni. Moj občutek je, da so umetne leče za starostno slabovidnost nekoliko bolj zrela rešitev kot laserska operacija, pa še nadaljnje slabšanje vida ustavijo. Vseeno pa lahko pride do raznih čudnih nevšečnosti pri vidu (kakršne recimo doživlja moj oči), z leti leče lahko odstopijo (to ni pogosto, se pa zgodi), pa spet je treba odšteti kakih 4.000 EUR, tako da se tudi tega zaenkrat ne bom šel.

Zanimiva možnost za odpravljanje starostne slabovidnosti so kapljice za oči. Prva vrsta zoža zenico, kar izboljša ostrino vida. Čudežev ravno ne dela, vendar deluje in glede na to, da ne povzoči nobene trajne spremembe, take kapljice človek lahko preizkusi in pač ugotovi, ali mu ustrezajo. Predstavljal bi si, da poslabšajo vid pri slabi svetlobi, vendar informacij o tem nisem zasledil. V ZDA so že na voljo, pri nas pa mislim, da ne, vendar je upati, da se bodo pojavile. Druga vrsta kapljic poveča elastičnost leče, kar pomaga, da se laže prilagaja različnim potrebam in človek posledično vidi bolje. Te zaenkrat še preizkušajo, a prvi razultati so menda spodbudni.

Kot rečeno, na operativne rešitve nisem pripravljen, kapljice bi pa z veseljem preizkusil, če bi jih lahko, ampak jih zaenkrat ne morem. Za začetek se bom torej slabovidnost lotil na tradicionalen način – z očali (o katerih bom še kaj napisal, ko jih malo bolj raziščem). Podobno tradicionalne so tudi leče, ampak me je že same misli, da bi si kaj tlačil v oči, groza. Take reči prenašam precej slabo – ko so mi pri okulistu merili očesni pritisk in mi je nek peklenski stroj malo pihnil v oko, sem skoraj skočil s stola. Mogoče bomo pa v ne preveč daljnji prihodnosti dočakali tudi uporabna pametna očala, kar bo privlačnost očal še povečalo.