Tretjič s kolesom ob Donavi

Ob Donavi poteka morda najbolj znana kolesarska pot sploh. Leta 2011 smo se po njej podali prvič – po avstrijskem delu s prvim mladičem v prikolici. Leta 2013 smo nato obdelali polovico nemškega dela, tokrat z obema mladičema. Potlej smo naredili premor, saj sta bila mladiča prevelika za prikolico in premajhna za vožnjo na lastni pogon. Zdaj pa slednje ne drži več in gremo prevozit še drugo polovico nemškega dela Donave od izvira v Donaueschigenu do Donauwörtha.

Kajpak COVID-19 našo ekspedicijo nekoliko zaplete, ampak upam, da ne bo prehudo. Pred odhodom sem nekaj časa spremljal pravila za vstop v Nemčijo in so se precej spreminjala (ne, nimamo samo v Sloveniji vsak dan drugačne politike glede COVIDa). Zdaj je tako, da morajo vsi nad 12 let predložiti potrdilo o cepljenju ali testiranju (in starejši mladič je star 11 let, tako da tu ni težav). Necepljeni obiskovalci (ne glede na starost!) iz problematičnih držav morajo nato v karanteno, iz katere lahko s testom pridejo najprej po petih dneh – to bi lahko bilo neugodno, a k sreči se Slovenija zaenkrat ne šteje za problematično.

Bolj sitna so pravila glede uporabe nastanitev. Ta so drugačna za vsako zvezno deželo in ponekod skrbno skrita na njihovih spletnih straneh. Mi bomo večino časa prebili v Baden-Württembergu, kjer so pravila kar zapletena (štiri ravni strogosti glede na število primerov na 100.000 prebivalcev), a jih vsaj ni težko najti, pa tudi dokler je primerov pod 35 (od česar so zaenkrat kar daleč), ni hudih omejitev. Sledi pa Bavarska, ki je bolj smotana. Kot prvo je njihova pravila težko najti, kot drugo pa razumem, da je za uporabo nastanitev potrebno cepljenje ali testiranje. Žal nisem uspel ugotoviti, ali to velja za vse ali samo nad neko starostjo. Zato sem po tem pobaral našo prvo nastanitev na Bavarskem in dobil odgovor: “Guten Tag alles gut, sie brauchen kein Grüße.” Moja nemščina ni kaj prida, ampak sem precej prepričan, da to pomeni, da ne potrebujemo pozdravov. Ne vem, kaj naj si o tem mislim, ampak bomo pač prišli brez pozdrava in če nam bodo težili s kakim testom, jim bomo rekli, da ni treba, ker nismo pozdravili.

Kot ponavadi se bom med potjo javljal po Twitterju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.